Leta 2002 sprejeti Zakon o volitvah poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament (ZVPEP) je zaradi prenosa Direktive 2013/1/EU zdaj spremenjen drugič.
Z vstopom v EU je Republika Slovenija pridobila pravico in dolžnost za sodelovanje pri delovanju njenih organov. ZVPEP ureja volitve poslancev v Evropski parlament, ki je edini organ EU, ki se oblikuje neposredno z volitvami. Zakon ureja nekatera načela ureditve volitev poslancev v Evropski parlament, ki izhajajo tako iz pravne ureditve EU, kot tudi iz slovenske ustavne ureditve.
Poslanci iz Republike Slovenije se v Evropski parlament volijo neposredno na podlagi splošne in enake volilne pravice s tajnim glasovanjem za dobo petih let. Določeno je načelo nezdružljivosti funkcije poslanca v Evropskem parlamentu s funkcijo poslanca v Državnem zboru Republike Slovenije.
Za vprašanja, ki z zakonom niso posebej urejena, ta določa smiselno uporabo Zakona o volitvah v Državni zbor (ZVDZ). V skladu s pravno ureditvijo EU ZVPEP ureja volitve v Evropski parlament tako, da pod enakimi pogoji omogoča volitve tako domačim državljanom kot tudi državljanom držav članic EU. Poleg slovenskih državljanov, imajo torej volilno pravico pod enakimi pogoji tudi državljani držav članic EU, ki prebivajo v Republiki Sloveniji, če jim ta v lastni državi ni bila odvzeta.
Ureditev volilne pravice za državljane drugih držav članic EU je prinesla novela iz leta 2009. S tem jim je bila omogočena pasivna in aktivna volilna pravica takoj po prijavi prebivališča v Republiki Sloveniji. Pravica biti voljen v Evropski parlament pa je še naprej ostala vezana na pravico biti voljen v Državni zbor. Novela je uredila tudi, da lahko državljan Republike Slovenije izvršuje volilno pravico v drugi državi članici kljub temu, da ima v Sloveniji še vedno stalno prebivališče.
S spremembami in dopolnitvami ZVPEP-C, ki so začele veljati 6. februarja 2014, bodo kandidati, državljani drugih držav članic EU, poleg osebnih podatkov, kandidaturi priložili le izjavo o obstoju pravice do kandidiranja v matični državi. Nič več jim ne bo treba prilagati dokazila, temveč ga bo Republiška volilna komisija, pri matični državi kandidata, pridobila sama.
Nacionalne politične stranke se lahko povezujejo s političnimi strankami na evropski ravni v skladu s predpisi EU. Evropska komisija je marca 2013 pripravila priporočila o krepitvi demokratične in učinkovite izvedbe volitev v Evropski parlament. Med drugim je priporočila, da se spodbuja povezovanje nacionalnih političnih strank z evropskimi. V skladu s prej veljavno zakonodajo v Republiki Sloveniji priporočila ni bilo mogoče uresničiti. Z uveljavitvijo ZVPEP-C je to omogočeno. Slovenska stranka, ki se bo povezala z evropsko in se bo odločila za njeno navajanje, bo morala navesti ime politične stranke na evropski ravni, dodala bo lahko še skrajšano ime ali kratico in znak stranke na evropski ravni s katero je povezana. V volilni kampanji in na glasovnici bo tako politična stranka poleg svojega imena uporabljala ime politične stranke na evropski ravni s katero je povezana in ostale podatke o tej stranki.
Pripravila: Marija Kremenšek
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.