Uresničevanje volilne pravice in pravice do kandidiranja na lokalnih volitvah državljanov EU, ki prebivajo v državi članici,v kateri nimajo državljanstva, ureja Direktiva št. 94/80 s spremembami in dopolnitvami. Nov zakon tako skladno z navedeno ureditvijo določa, da imajo državljani EU, ki izpolnjujejo enake pogoje glede aktivne in pasivne volilne pravice, kakor jih določa njihova država, aktivno in pasivno volilno pravico tudi v Sloveniji. Državljan in državljanka druge države članice EU, ki ima dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče ali potrdilo o prijavi prebivanja in prijavljeno začasno prebivališče v Sloveniji (4. člen) se tako po uradni dolžnosti vpiše v evidenco volilne pravice. V zvezi z volitvami v Evropski parlament zakon v 6. členu določa še, da lahko državljan EU kadarkoli vloži zahtevo za vpis v evidenco volilne pravice na ministrstvo, ter določa natančen nabor podatkov, ki jih mora takšna zahteva vsebovati.
Nov zakon prinaša novosti tudi na področje vodenja evidence volilne pravice, sestave, razgrnitve in zaključevanja volilnih imenikov ter izdaj volilnih kart.
Po novem se bo evidenca volilne pravice vodila centralno, skupaj z matičnim registrom, registrom stalnega prebivalstva in centralnim registrom prebivalstva, s čimer bodo izkoriščene obstoječe informacijske rešitve. Evidenca volilne pravice bo tako iz navedenih registrov povzela zadnje podatke o naslovu posameznika ter podatke o osebi kot so ime, priimek, spol, datum rojstva in državljanstvo. Evidence vodijo upravne enote in ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, vodijo pa se tudi na centralnem informacijskem sistemu (13. člen).
Ukinja se razgrnitev volilnih imenikov ter pravica državljanov, da najpozneje 20 dni po razpisu volitev pregledajo volilne imenike in zahtevajo popravke. Ker je takšna ureditev predstavljala nepotreben in čezmeren poseg v zasebnost ter hkrati povečano tveganje za krajo identitete posameznika, se je pregled volilnih imenikov nadomestil s pravico posameznika, da preveri samo – in izključno – svoje podatke, in sicer z veljavnim kvalificiranim potrdilom na portalu e-uprava oziroma na katerikoli upravni enoti ali diplomatskem predstavništvu (17. člen).
Zakon enako kot do sedaj ureja različne vrste volilnih imenikov in pristojnost za sestavo ter tako ločuje splošni in posebni volilni imenik ter za vsakega od njiju določa namen uporabe in vsebino, roke za izdelavo, predajo in potrditev. Enako ostaja tudi vpisovanje volilne pravice državljanov Republike Slovenije, pripadnikov romske skupnosti, medtem ko se po novem volilna pravica pripadnikov avtohtone italijanske oziroma madžarske narodne skupnosti vodi tudi elektronsko.
V 34. členu so urejeni posebni načini uresničevanja volilne pravice, v nadaljevanju pa še izdaja volilne karte. Le-ta se lahko izda po uradni dolžnosti (če tako določa posebni zakon ali ministrstvo) ali na podlagi sporočila o posebnem načinu uresničevanja volilne pravice, določena pa je tudi vsebina volilne karte in obvestila volivca.
Evidenca volilne pravice po novem zakonu se mora vzpostaviti do začetka uporabe zakona, in sicer do 15. septembra.
Pripravila: mag. Jasmina Cigrovski
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
