c S

Iz sodne prakse: Odgovornost spletne strani glede komentarjev uporabnikov

02.11.2013 Sodniki na Evropskem sodišču za človekove pravice so v primeru Delfi AS proti Estoniji soglasno odločili, da je multimedijski spletni portal odgovoren za žaljive komentarje, ki jih uporabniki objavijo na portalu. Sodniki so odgovornost spletne strani za komentarje označili kot upravičeno in sorazmerno omejevanje pravice govora oz. svobode izražanja, ki sicer velja za medije, tako da ni prišlo do kršitve 10. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (pravica do svobodnega izražanja).

Delfi AS, ki predstavlja enega največjih multimedijskih portalov v Estoniji, je objavil članek o odločitvi podjetja, ki opravlja trajektne prevoze, da bo spremenil poti do določenih otokov. Te spremembe so povzročile poškodbe ledu na določenih mestih drugih poti, ki so predstavljale cenejše in hitrejše povezave do otokov glede na trajektne prevoze. V burnem odzivu na članek so bralci na spletni strani pod novico objavili potencialno žaljive in obrekljive komentarje glede lastnika podjetja, ki opravlja trajektne prevoze. Lastnik trajektnega podjetja je podal pisno pritožbo na Delfi AS glede komentarjev, ni pa uporabil avtomatskega sistema spletne strani za označevanje neprimernih vsebin.

Delfi AS je ob prejemu pritožbe sporne komentarje umaknil, vendar pa je od njihove objave minilo že šest tednov. Pritožnik je nato tožil Delfi AS, prvostopenjsko sodišče pa je odločilo, da so bili komentarji dejansko obrekljivi in da je Delfi AS odgovoren zanje. Vrhovno sodišče je potrdilo razlago domačega prava s strani nižjih sodišč, da dejavnost Delfi AS ni zgolj tehnične, pasivne in nevtralne narave, temveč da izvaja nadzor nad objavami komentarjev. Na podlagi tega dejavnost Delfi AS ne spada v okvir direktive o elektronskem poslovanju in prenesene domače zakonodaje.

Delfi AS se je pritožil na Evropsko sodišče za človekove pravice z argumentom, da bi morali biti izvzeti iz odgovornosti zaradi objavljenih obrekljivih spletnih komentarjev po omenjeni direktivi (členi 12 do 15). Pri Delfi AS so trdili, da niti po direktivi niti po domači zakonodaji ne obstaja obveznost nadzora gostujočih vsebin, ki jih objavijo uporabniki. Nadalje so trdili še, da bi bila taka obremenjujoča obveznost v nasprotju s svobodo izražanja, in da so ravnali skrbno ter vpeljali različne tehnične in ročne postopke za zmanjšanje števila neprimernih komentarjev s portala.

Direktiva omejuje odgovornost ponudnikov storitev informacijske družbe (členi 12 do 15), vključno s ponudniki spletnih storitev, če gre pri njihovi dejavnosti za izključni prenos (12. člen), shranjevanje v predpomnilniku (13. člen) ali gostiteljstvo informacij (torej gre le za tehnično dejavnost). Na podlagi 15(1) člena direktive države članice ne smejo naložiti ponudnikom spletnih storitev splošne obveznosti nadzora nad informacijami, ki se prenašajo ali shranjujejo, če opravljajo storitve iz 12., 13. in 14. člena.

Sodniki sodišča za človekove pravice so potrdili ugotovitve estonskih sodišč, da je Delfi AS odgovoren za obrekljive komentarje bralcev na njihovem portalu, in odločitev označili za upravičeno in sorazmerno omejitev svobode izražanja. Presodili so, da ni prišlo do kršitve 10. člena konvencije, torej svobode izražanja. Sodniki so dejali, da razlago omejitev odgovornosti ponudnikov spletnih storitev po direktivi in domači zakonodaji prepuščajo nacionalnim sodiščem in da se ne bodo vmešavali v presojo nacionalnih sodišč, da primer Delfi AS ne spada v okvir te zakonodaje. Vloga evropskega sodišča za človekove pravice je omejena na ugotovitev, ali so učinki take razlage v skladu s Konvencijo.

Iz sodbe izhaja, da bi Delfi AS kot profesionalni založnik in eden večjih multimedijskih portalov v Estoniji moral spoznati, da članek lahko povzroči negativne odzive proti trajektnemu podjetju. Delfi AS bi zato, v teh okoliščinah, moral do določene mere skrbeti, da ne pride do kršitev ugleda tretjih (pri objavah komentarjev). Ukrepi glede neprimernih vsebin, ki jih je Delfi imel na razpolago na svoji spletni strani, vključno z avtomatskim sistemom filtriranja na podlagi besed in sistemom obveščanja in odstranjevanja neprimernih oz. nezakonitih vsebin (notice and take down), niso bili zadostni. Ugotovitev identitete dejanskega avtorja komentarja, za potrebe civilne tožbe, pa bi bila zelo težka naloga. Denarna kazen, ki so jo prisodila in potrdila estonska sodišča, v višini 32.000 evrov za nepremoženjsko škodo pa je primerna.

Pripravil: Miha Jesenko


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.