c S

Plačilo po podjemni pogodbi ali plačilo po pogodbi o začasnem oz. občasnem delu upokojenca

28.10.2013 V trenutnih gospodarskih razmerah delodajalci iščejo prihranke pri stroških, tudi pri uporabi delovne sile »upokojencev«. Pojavlja se vprašanje, ali je delo po pogodbi o začasnem ali občasnem delu upokojenca v primerjavi s podjemno pogodbo ugodnejše za podjetje in pri katerih vrstah dela. Izbira pogodbenega razmerja mora biti odvisna od vrste delovnih nalog.

1. Pogoji za sklenitev začasnega ali občasnega dela

Od 1. julija dalje je možno zaposliti upokojenca na podlagi novega delovno-pravnega instituta, imenovanega začasno ali občasno delo upokojenca. Tak način urejanja dela med delodajalcem in upravičencem-upokojencem je možen le ob izpolnjevanju naslednjih pogojev pri upravičencu:
•    upravičenec prejema starostno pokojnino in ima status upokojenca po predpisih Republike Slovenije ali po predpisih tujega nosilca pokojninskega zavarovanja,
•    upravičenec ni prejemnik delne starostne pokojnine, niti predčasne pokojnine, niti družinske pokojnine ali vdovske pokojnine na podlagi nujnosti preživljanja otrok,
•    upravičenec se ne šteje za aktivnega na trgu zaposlitev.

Upravičenec še vedno prejema polno pokojnino in ni nevarnosti, da bi jo izgubil ali bi se zamrznila. Obstaja pa vrsta zakonsko objektivnih omejitev o obsegu in plačilu začasnega ali občasnega dela, kot so:
•    en upravičenec lahko opravi največ 60 ur na mesec, kumulativno pri vseh delodajalcih,
•    urna postavka za opravljeno uro začasnega ali občasnega dela mora biti najmanj 4,20 EUR,
•    skupni dohodek enega upravičenca ne sme presegati 6.300 EUR bruto v koledarskem letu
•    omejitev zgornjega števila ur začasnega ali občasnega dela na mesec glede na velikost delodajalca, merjeno po številu vseh zaposlenih za polni delovni čas v času podpisa pogodbe o opravljanju začasnega ali občasnega dela ( 0 zap. => 60 ur; do 10 zap. => 100 ur; do 30 zap.=> 150 ur; do 50 zap. => 400 ur; do 100 zap. => 750 ur; nad 100 zap. => 1.050 ur).

2. Pravna podlaga za sklenitev začasnega ali občasnega dela in vrste dela

Podlaga za delo mora biti pogodba o opravljanju začasnega ali občasnega dela, za katero je zakonsko predpisana minimalna vsebina, ki smo jo vključili v vzorec pogodbe o opravljanju začasnega ali občasnega dela. Sklenitev pogodbe o opravljanju začasnega ali občasnega dela pomeni za delodajalca, da mora spoštovati določbe Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1, 6.-8.člen, 142.-149.člen, 154.-156.člen) o prepovedi diskriminacije, spolnega in drugega nadlegovanja ter trpinčenja na delovnem mestu, odškodninske odgovornosti delodajalca, razporeditvi delovnega časa, odmorov in počitkov kot tudi določbe Zakona o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1).

Podjemna pogodba je opredeljena v Obligacijskem zakoniku (OZ) in ima v nasprotju z opravljanjem začasnega ali občasnega dela le omejen rok trajanja. Podjemna pogodba med izvajalcem in naročnikom ne ustvarja trajnega razmerja, temveč preneha veljati, ko je določeno delo opravljeno. Podjemna pogodba se lahko uporabi za opravljanje tistih storitev, ki nimajo narave delovnega razmerja in za katere se v pogodbi običajno opredeli le izložek, ne pa tudi način, kako se do tega izložka pride.

Inšpektorji za delo v praksi dosledno kaznujejo delodajalce, ki sklepajo pogodbe civilnega prava (podjemna in avtorska pogodba) v primerih, ko so podani elementi delovnega razmerja in bi morali za upokojence skleniti pogodbo o začasnem ali občasnem delu upokojencev (Inšpektorat RS za delo: Sklepanje podjemnih pogodb za delo iz redne dejavnosti podjetja se kaznuje, obvestilo za javnost, z dne 21.5.2013).

3. Primerjava stroška dela za delodajalca po podjemni pogodbi in pogodbi o opravljanju začasnega in občasnega dela

V spodnjih tabelah je razvidno, da je strošek za delodajalca oziroma naročnika enak tako v primeru podjemne pogodbe kot pri opravljanju začasnega ali občasnega dela upokojenca. Pri podjemni pogodbi naročnik plača v skladu z Zakonom o posebnem davku na določene prejemke (ZPDDP) davek v višini 25%. Posebni davek na določene prejemke je bilo potrebno za čas od 01.07.2013 do 26.7.2013 obračunati tudi v primeru pogodbe o začasne in občasnem delu upokojencev. V tem času so morali izplačevalci obračunati posebni davek na določene prejemke in še dajatev v višini 25%, določeno v 27.e členu Zakona o urejanju trga dela (ZUTD). S popravkom Zakona o urejanju trga dela (ZUTD-B, Ur.l. RS, št. 63/13) je bil posebni davek za začasno in občasno delo upokojencev odpravljen.

Od 27.7.2013 je primer obračuna začasnega ali občasnega dela upokojenca naslednji:

ZAČASNO IN OBČASNO DELO

Na mesec

Na leto

Strošek delodajalca (EUR):

566,72

6.783,00

Dajatev 25 % (EUR):

105

1.260

ZPIZ 8,85% (EUR):

37,17

428,4

Zdravstveno zavarovanje:

4,55

54,6

Urna postavka (EUR/h):

7

7

Opravljene ure (h):

60

720

Bruto izplačilo (EUR):

420,00

5.040,00

Akontacija dohodnine 25 % (EUR):

-94,50

-1.134,00

Neto izplačilo (EUR):

325,50

3.906,00


Primerjalno je v podjemni pogodbi enak strošek za izplačevalca in enak neto izplen za upokojenca kot pri pogodbi o začasnem ali občasnem delu upokojenca:

POGODBA O DELU

Na mesec

Na leto

Strošek delodajalca (EUR):

566,72

6.783,00

Posebni davke na določene prejemke 25 % (EUR):

105

1.260

ZPIZ 8,85% (EUR):

37,17

428,4

Zdravstveno zavarovanje:

4,55

54,6

Bruto izplačilo (EUR):

420,00

5.040,00

Akontacija dohodnine 25 % (EUR):

-94,50

-1.134,00

Neto izplačilo (EUR):

325,50

3.906,00


4. Zaključek

Institut začasnega ali občasnega dela upokojencev je bil uveden le za tiste upokojence, ki so pripravljeni delati na začasnih delovnih mestih, pri katerih je delovni proces jasno določen in so očitno prisotni elementi delovnega razmerja (4. člen ZDR-1). V primeru, ko se delo opravlja po navodilih in pod nadzorom delodajalca, ko se upokojenec prostovoljno vključi v organiziran delovni proces je sklenitev pogodbe o začasnem ali občasnem delu za upokojence edini možni način sodelovanja.

Z vidika delodajalca in stroškov dela je vseeno, ali upokojenca začasno zaposli po pogodbi o delu ali po pogodbi o začasnem ali občasnem delu. Celotni neposredni strošek za delodajalca je enak v obeh primerih. Posredni strošek v obliki povečane administracije je običajno višji pri opravljanju dela po pogodbi o začasnem ali občasnem delu, ko je nujno potrebno voditi dnevne evidence prihoda in odhoda ter števila dejansko opravljenih ur.

Pripravila: Mateja Babič, univ. dipl. ekon., LL. M.


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.