Spremenjeni 10.a člen, ki določa omejitve ustanavljanja družb in podjetnikov ter pridobitev statusa družbenika, oži nabor okoliščin, na podlagi katerih lahko registrski organ omeji ustanovitev družbe ali podjetja podjetnika in pridobitev statusa družbenika. Z novelo se tako omejitev zaradi predložitve neresnične izjave o poravnanih davčnih in drugih obveznih dajatah, ki jim je potekel zakonski rok plačila nadomešča z omejitvijama ustanavljanja ali prenosa poslovnega deleža zaradi uvrstitve na seznam nepredlagateljev obračunov (pravne osebe) ali seznam neplačnikov (pravne in fizične osebe) ter zaradi 25-odstotnega deleža pravne ali fizične osebe v kapitalski družbi, ki je objavljana na omenjenih seznamih DURSa.
S seznama sta bili izvzeti omejitvi zaradi pravnomočne sodbe, s katero je bila ugotovljena odgovornost spregleda pravne osebnosti in zaradi 25-odstotnega lastniškega deleža, članstva v upravnih in nadzornih organih družbe, za katero je bila s pravnomočno sodbo ugotovljena ničnost, ker je bil namen delovanja v nasprotju z ustavo, prisilnimi predpisi ali moralnimi načeli. Poleg navedenih omejitev pa ostaja enaka omejitev, po kateri se ustanovitev in pridobitev poslovnega deleža omeji osebam, ki so bile v Sloveniji pravnomočno obsojene zaradi kaznivega dejanja na kazen zapora zaradi kaznivega dejanja zoper gospodarstvo, zoper delovno razmerje in socialno varnost, zoper pravni promet, zoper premoženje, zoper okolje, prostor in naravne dobrine.
Navedene omejitve bodo trajale pet let od pravnomočne sodbe oziroma do dneva izbrisa iz kazenske evidence (če se bo obsodba iz kazenske evidence izbrisala pred iztekom petih let).
Skladno z novo ureditvijo se točkam VEM nalaga obveznost ugotavljanja dejstev, povezanih z zapadlimi davčnimi obveznostmi in nepredlaganimi obračuni in sicer na podlagi neposredne izmenjave podatkov s Poslovnim registrom in DURSom. Če so podane zakonske omejitve, informacijski sistem e-VEM onemogoči oddajo vloge za vpis v sodni register ali v Poslovni register (4. in 5. odstavek 10.a člena).
Ker so v preteklosti ob vpisu poslovnega naslova družbe oziroma podjetniki pogosto navajali naslov brez dovoljenja ali vednosti lastnika objekta, morajo po novem kot poslovni nalov navesti tisti naslov, na katerem je objekt katerega lastnik je podjetnik sam, oziroma v primeru, da je lastnik objekta na tem naslovu druga oseba, da ima dovoljenje te osebe, da posluje na tem naslovu (drugi odstavk 74. člena). V zvezi s to zahtevo je novela ZGD-1 vplivala tudi na Zakon o sodnem registru, v okviru katerega je predviden nov prekršek zaradi kršitve predložitve ustrezne izjave o poslovnem naslovu. Za kršitev te določbe se namreč lahko pravna oseba kaznuje z globo v višini 1.600 evrov oziroma s 600 podjetnik (27. člen ZSReg).
Izmed sprememb zakona omenimo še črtanje 10.b člena, ki je sodišču nalagal, da posameznikom, ki so bili člani poslovodstva ali organa nadzora družbe, nad katero je bil začet postopek zaradi insolventnosti in prisilnega prenehanja, odvzame pooblastila oziroma opravičenje za vodenje poslov oziroma jih odpokliče z mesta člana organa nadzora v vseh drugih družbah. Novost predstavlja tudi možnost, da razloge za omejitev prenosa poslovnega deleža po prvem odstavku 10.a člena preveri notar (481. člen).
Pripravila: mag. Jasmina Cigrovski
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
