Novi sedmi odstavek 233. člena ZFPPIPP je sestavljen iz štirih povedi, in sicer:
"Če predlog za začetek stečajnega postopka vloži dolžnik, ki je pravna oseba, ni dolžan založiti predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka iz prvega odstavka tega člena. Če sredstva na dolžnikovem računu ne zadoščajo za plačilo predujma in upravitelj oceni, da njemu poznano dolžnikovo premoženje ne zadošča niti za plačilo stroškov stečajnega postopka, lahko pozove upnike, da znesek predujma iz prvega odstavka tega člena plačajo sami. Če zneska predujma nihče ne plača, sodišče na predlog upravitelja izda sklep o izbrisu dolžnika iz sodnega registra. Za izbris se smiselno uporabljajo določbe 441. do 444.a člena tega zakona."
Predujem se še vedno plačuje, če je predlagatelj stečaja nad pravno osebo upnik, prav tako tudi v postopku osebnega stečaja. V teh primerih je predujem še vedno predpostavka za začetek postopka. Še vedno velja, da je predujem znesek, namenjen plačilu tistih stroškov, ki nastanejo v vsakem primeru, torej tudi takrat, ko se izkaže, da je stečajna masa neznatne vrednosti ali je sploh ni in se postopek konča brez razdelitve upnikom.
Znesek predujma je določen kot seštevek najnižjih postavk za opravo posameznih nujnih opravil v postopku. Namenjen je plačilu objave oklica na spletnih straneh Ajpesa in plačilu osnovnih, a nujnih opravil, na podlagi katerih je sploh mogoče ugotoviti, kaj spada v stečajno maso.
Predujem je urejen v 233. členu ZFPPIPP. Prvotno besedilo tega člena je bilo z novelo ZFPPIPP-A dopolnjeno, a je osnovni koncept in namen plačila predujma ostal nespremenjen. Novela ZFPPIPP-E (tretji odstavek 47. člena novele ZFPPIPP-E) je pravila o predujmu za nekatere primere spremenila in s tem posegla v pravni položaj upravitelja in upnika. V člen, ki v osnovi govori o predujmu, je dodala pravila o ugotavljanju dolžnikovega premoženja, torej pravila, ki po sistematiki zakona v ta del ne spadajo.
Površen poznavalec stečaja in nekritičen sledilec sprememb je ob branju novele navdušen. Vsebina člena se bere kot sprememba, ki odpira pozitivne možnosti, torej:
- stečaj vsem, tudi tistim pravnim osebam, ki nimajo sredstev;
- hiter zaključek stečaja, če je dolžnik brez premoženja;
- maksimalna racionalizacija stroškov v takih postopkih, saj so ti za osnovna opravila upravitelja predvideni v višini 0 evrov.
Pa je res tako? Do odgovora nas pripelje natančno branje, razumevanje postopka kot celote in v okviru tega razumevanje namena predujma.
Več v članku Maje Lajevec >> Predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.