Dolžniki že od nekdaj poskušajo upnikom preprečiti ali vsaj otežiti izvršbo na njihovo premoženje in že v rimskem pravu se je oblikoval institut paulijanske tožbe, s katero so se lahko izpodbijala dolžnikova pravna dejanja, ki vodijo v oškodovanje upnika. Čeprav je ena bistvenih pravnih lastnosti zemljiškega dolga njegova abstraktnost in neakcesornost, to še ne pomeni, da se z zemljiškim dolgom ne zavaruje določena terjatev. Tudi v primeru zemljiškega dolga mora zavarovana terjatev obstajati, kakor mora obstajati pravna podlaga, s katero lastnik zemljišča, kot prvi imetnik, zemljiško pismo prenese na upnika iz zemljiškega dolga.
Ta pravni posel pa ni abstrakten in mora imeti veljavno podlago. Če je nima, je ničen, kakor je ničen takšen posel, ki je sklenjen navidezno ali z namenom oškodovanja upnikov. Ničnost pravnega posla pa pomeni, da se zemljiško pismo vrača k svojemu prvemu imetniku oziroma lastniku nepremičnine, s tem pa tudi ne vpliva na poplačilo drugih upnikov. Mehanizmi za odpravo posledic zemljiškega dolga, ustanovljenega na zalogo, obstajajo, res pa je, da se praksa še ni oblikovala.
Na medijski nemir je politika rada odzivna, tudi če se razglaša za liberalno. Konec avgusta je v zakonodajni postopek prišel Predlog za spremembo Stvarnopravnega zakonika, ki predlaga odpravo zemljiškega dolga. V tem delu je predlog nomotehnično korekten, saj ne gre za zahteven zakonodajni poseg. Bolj zanimivo je spremljajoče gradivo, ki kot bistven razlog za predlagano spremembo navaja imena oseb, ki so ustanovile zemljiški dolg na svojih nepremičninah. Ker to niso kavboji z belim klobukom, utemeljitev deluje mnogim simpatično. Zakonodajni predlog v maniri medijev, ki so tudi glavni vir, na katerega se predlagatelj sklicuje.
Odprava zemljiškega dolga ni bistvena sistemska sprememba, s katerimi bi ogrozili temelje stvarnega prava. Tudi gospodarska škoda ni omembe vredna, saj se zemljiški dolg do sedaj v praksi ni prijel. Skrbi pa lahkotnost, s katero se želi ugajati razočaranim nad splošnem stanjem, in lažno upanje, da bomo s tem pristrigli peruti krivcem. Danes je to zemljiški dolg. Upnike je mogoče izigrati tudi z darilnimi pogodbami, delitvami skupnega premoženja in mnogimi drugimi pravnimi posli. Bomo jutri prepovedali ali ukinili tudi te pravne posle, če bodo z njimi tajkuni, baroni in podobni posamezniki poskušali izigrati upnike.
Namesto predlaganega ukrepa bilo verjetno mnogo bolj zdravo razmišljati o takšnih, ki bi znotraj sistema upnikom pomagali pri uveljavljanju njihovih terjatev. Kakorkoli obračamo to kocko, zmeraj bodo upniki tisti, ki bodo morali proti dolžniku sprožiti ustrezen postopek, pravni sistem pa jim lahko s posebnimi pravili olajša pot za odpravo poslov, s katerimi se je otežila izvršba. To pa seveda ni tako enostaven podvig kot predlog črtanja nekaj členov. Tudi sprejet ne bi bil ob aklamaciji medijev, bi pa upnikom lahko bistveno olajšal pot do izterjave terjatev. Ne le pri fiktivnih zemljiških dolgovih, ampak tudi pri drugih dolžnikovih inovacijah.
Pripravil: Prof. dr. Miha Juhart
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
