Bitcoin-e lahko dobite na tri glavne načine, in sicer jih lahko kupite za pravi denar v menjalnicah, vzamete kot plačilo za blago ali storitve ali pa jih rudarite. Pri rudarjenju gre za reševanje zapletenih algoritmov s strani računalnika, katerih rešitev odklene nov kos Bitcoin-ov (določena količina Bitcoin-ov). Te naloge so na voljo na bitcoin omrežjih in za vsako rešeno nalogo dobite 50 bitcoin-ov, vendar se težavnost naloge sprotno spreminja, zato na uro lahko reši nalogo le okoli 6 računalnikov. Seveda je vse odvisno od procesorske moči (zlasti grafične procesorske moči), zato se ljudje povezujejo v skupine oz. združujejo procesorsko moč in si razdelijo dobiček (mining pools). Bitcoin-e lahko zamenjate za pravi denar, od 17. maja 2011 do danes se je npr. vrednost 1 bitcoin povečala iz okoli $7 na okoli $110. Med ciprsko krizo se je vrednost dvignila v višave, po kiber napadu (aprila) na Mt. Gox pa je močno padla na $76.
Kaj so prednosti bitcoin denarja? Uporabniki navajajo odsotnost bančnih provizij, posrednikov, forex menjav in teritorialnih mej. Predstavljal naj bi lažji način spletnega trgovanja in plačevanja, ob množičnem sprejetju pa bi lahko zamenjal kreditne kartice. Ponudba bitcoin-ov je količinsko omejena in s tem odpadejo tveganja devalvacije denarja. Prav tako ni davkov na prihranke, transakcije ali reševanja bank z vlogami varčevalcev. Pri poslovanju z bitcoin-i ni valutnih mej, transakcije pa so izvedene zelo hitro.
Ali je odsotnost centralne banke oz. (nad)državnega nadzora prednost ali slabost? To vprašanje najverjetneje nima popolnoma enoznačnega odgovora. V desetletjih se je razvil nek delno učinkovit sistem za preprečevanje goljufij in pranja denarja, po katerem imajo podjetja obveznost, da vzpostavijo primerno politiko in postopke, na podlagi katerih imajo možnost preprečiti goljufije in pranje denarja s strani kriminalcev in teroristov. Bitcoin seveda nima teh varovalk, za vsak prenos bitcoin-ov lahko navedeš drug naslov, saj ni treba, da je vezan na določeno osebo. Glavno plačilno sredstvo spletnega črnega trga Silk Road (zlasti s prepovedanimi snovmi) je Bitcoin. Vendar pa zaenkrat posameznik z Bitcoin ne more zaslužiti ogromnih količin denarja, uporablja se predvsem za običajna plačila prek spleta, za kratkotrajne zaslužke prek valutnih menjav in za varčevanje (zadnje čase vedno več ljudi zamenjuje varčevanje v zlatu z varčevanjem v bitcoin-ih). Ponudba denarja je namreč omejena (količina narudarjenih bitcoin-ov je omejena, trguje pa se lahko le s temi v obtoku), vkolikor ga kupuješ/prodajaš za pravo valuto, pa velikih količin ne moreš spraviti izven nadzora finančnih institucij. Vprašanje, ali obstaja dejanska nevarnost pranja denarja in financiranja terorizma prek Bitcoin, zato morda nima tako zloglasnega odgovora. Po drugi strani pa iznajdljivost kriminala tudi ne pozna meja. Garancije in varnost so še ena zadeva, ki ne gre ravno v prid Bitcoin, saj za kiber napade, goljufije in napake ni zavarovanja s strani bank, ki bodo poravnale (delno ali v celoti) nelegalne poti do vašega denarja. Kako vpliva na zaupanje in poštenje dejstvo, da določene skupine sestavljajo in uporabljajo super računalnike za rudarjenje, kar precej zmanjšuje možnosti (onemogoča) za druge z običajnimi računalniki, pa je zelo umestno vprašanje. Možnost poslovanja le prek spleta (in omejena uporaba) je zaenkrat največja varovalka uporabe Bitcoin, kljub možnosti kiber (hekerskih) napadov, saj je za pretok v realni denar treba prek kontrole finančnih institucij.
Pravnih vprašanj v zvezi z Bitcoin je veliko, prilagoditi bi bilo potrebno zakonodajo glede plačilnih sredstev oz. denarja. Tako pridejo na plano npr. vprašanja glede monopola nad tiskanjem denarja. V zvezi s tem je Bitcoin že prejel pisma o prenehanju in prepovedi (cease and desist), vendar sodnega epiloga glede tega še ni. Potem so tu še vprašanja, ali bi lahko Bitcoin šteli kot obveznice, za kar spet pride v poštev cela vrsta predpisov. Za več informacij si npr. preberite članek Bitcoin: An Innovative Alternative Digital Currency in pojdite na portal za informacije o digitalnem denarju (CoinDesk).Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
