Drugi sklop so dodatne možnosti upnikov in upniškega odbora v postopku prisilne poravnave, med katere spadajo omejitev pristojnosti organov nadzora in skupščine insolventnega dolžnika (novi 151.a člen ZFPPIPP), možnost upniškega odbora sprejeti sklep o povečanju osnovnega kapitala s stvarnimi vložki, katerih predmet so terjatve upnikov do insolventnega dolžnika (novi 199.b člen ZFPPIPP), in s tem povezani novi količniki za glasovanje o prisilni poravnavi (dopolnjeni 201. člen ZFPPIPP) ter možnost prenosa pooblastil za vodenje poslov insolventnega dolžnika na vplačnika novih delnic v postopku povečanja osnovnega kapitala zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja (novi 199.c člen ZFPPIPP). Pomen in vsebino teh dopolnitev sem obširneje razložila v prispevku, objavljenem v PP, št. 22/2013.
V tem prispevku obravnavam najpomembnejše preostale novosti, ki jih je uveljavila novela ZFPPIPP-E. Spremembe in dopolnitve iz prvega in drugega sklopa (objektivno) lahko pripomorejo k učinkovitejšemu finančnemu prestrukturiranju gospodarskih subjektov (in s tem k ohranitvi rentabilnih delov njihovega poslovanja). Za večji del preostalih "novosti" pa žal ni mogoče (argumentirano) trditi, da bodo pozitivno učinkovale na uresničitev interesov upnikov, vsaj ne tistih (pravno priznanih) interesov, uresničitvi katerih je namenjena posamezna vrsta postopka zaradi insolventnosti. Nekatere med njimi so namreč izrazito "nenavadne" (nedosledne, nekonsistentne ali neuravnotežene) in bodo imele negativne posledice na učinkovito vodenje postopkov. Nekatere pa urejajo položaje, ki v resničnem življenju (objektivno) ne morejo nastati.
>> Več v članku dr. Nine Plavšak: Preostale novosti novele ZFPPIPP-E
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
