Novela ZS-K, ki se bo uveljavila 10. avgusta, skladno s prenosom Okvirnega sklepa o varstvu osebnih podatkov, ki se obdelujejo v okviru policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah, v nacionalni pravni red, prinaša novo posodobljeno ureditev varovanja osebnih podatkov v okviru pravne pomoči med sodišči oz. sodišči in drugimi javnim javnimi organi. Sodnik ali senat, ki odloča o zadevi iz sodne pristojnosti, mora tako skrbeti, da so osebni podatki v spisih in zbirkah osebnih podatkov čim bolj točni, popolni in posodobljeni. Sodišča lahko osebne podatke posredujejo tudi preko meje in sicer brezplačno, pri tem pa morajo obvezno navesti stanje njihove točnosti, popolnosti itd.
Pri posredovanju podatkov morajo sodišča upoštevati tudi namen, za katerega se podatki potrebujejo ter v primeru posredovanja podatkov organom, ki niso del sodne oblasti, le-te posredovati zgolj v primeru, če je med državama sklenjena mednarodna pogodba oz. če je to v skladu z odločbo državnega nadzornega organa za varstvo osebnih podatkov (12.a člen). V povezavi z navedenim je tudi spremenjen 13. člen, ki poleg obveznosti sodišča, da določene podatke pridobiva po uradni dolžnosti, določa, da so sodišča, kadar sodijo, oblastno nadrejena drugim upravljalcem osebnih podatkov, kar pomeni, da imajo sodišča pravico zahtevati njihovo brezplačno posredovanje oz. da imajo pravico do neposrednega in brezplačnega elektronskega dostopa do podatkov, ki se nahajajo v informatizirani obliki. V petem odstavku 13. členaso določeni osebni podatki, ki jih lahko pridobi sodišče brezplačno v okviru izvrševanja svojih pristojnosti in nalog.
Letno poročilo o učinkovitosti in uspešnosti sodišč bo na podlagi spremenjenega 28. člena pripravljal predsednik Vrhovnega sodišča in ne več sodni svet, enako pa velja tudi za določanje števila sodnikov (38. člen). Z navedeno rešitvijo naj bi se krepila samostojnost sodne veje oblasti, saj bo predsednik vrhovnega sodišča na podlagi letnih poročil in spremljanja stanja s soglasjem ministra za pravosodje, določal število sodniških mest. Z istim namenom je bil izveden tudi prenos imenovanja direktorja sodišča na predsednika tistega sodišča, kjer bo direktor opravljal svojo funkcijo.
Za boljši nadzor nad sodno upravo, predvsem glede izpolnjevanja meril za kakovost dela sodišč bo poskrbela novo ustanovljena služba za organizacije poslovanja sodišč (v okviru Ministrstva za pravosodje). Služba za nadzor bo preko predsednika sodišča, direktorja sodišča ali sodnega osebja izvajala svoje naloge, med katere spadajo (65.a člen): nadzor nad sodno upravo sodišč, zlasti glede organizacije poslovanja in izpolnjevanja meril za kakovost dela sodišč ter ugotavljala učinke izpolnjevanja teh meril, opravljanje taksnih pregledov itd. Pri tem ne sme posegati v neodvisnost sodnika, domnevo nedolžnosti, tajnost sodnega postopka ali v jamstva poštenega sojenja. Novela ureja tudi vprašanje priprave odzivnega poročila, ki ga morajo pripraviti predsednik sodišča v primeru ugotovitve nepravilnosti (65.b člen), roke za pripravo le-tega itd.
Z novelo se hkrati povečuje odgovornost predsednikov sodišč, saj lahko Ministrstvo za pravosodje od njih zahteva podatke in poročila o stanju reševanja posamezne zadeve ali vrste zadev ali druge podatke v zvezi z delom sodišča, ki jih potrebuje za obveščanje javnosti, za odgovore na vprašanja Državnega zbora, Državnega sveta, Vlade RS in drugih organov (67.a člen). Posledično se uvaja tudi strožja odgovornost predsednika sodišča in razlogi za njegovo razrešitev v primeru, če zadev sodne uprave ne bo opravljal v skladu z merili za kakovost dela sodišč.
Osnovni namen zakona - povečati učinkovitost sodišč, se bo skušal doseči tudi preko letnega razporejanja sodnikov iz okrajnega na okrožno sodišče (dopolnjen 71. člen), s čimer bo dosežena učinkovitejša izraba sodniških virov znotraj okrožnega sodišča, premeščeni sodniki pa bodo za takšno opravljanje dela ocenjeni skladno z novelo Zakona o sodniški službi (ZSS).
Med drugimi novostmi, ki jih prinaša novela in ki se deloma nanašajo na novelo zakona o sodniški službi, so še črtanje starostne omejitve za kandidiranje za predsednika sodišča ter podaljšanje obdobja, v katerem mora predsednik sodišča oziroma direktor opraviti obvezno usposabljanje.
Pripravila: mag. Jasmina Cigrovski
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
