Novela ZPVPJN-A prinaša višje takse in več transparentnosti pri vlaganju revizijskih zahtevkov

Po spremembi 5. člena ZPVPJN se zahteva za pravno varstvo v postopkih javnega naročanja lahko vloži v vseh stopnjah postopka oddaje javnega naročila zoper ravnanje naročnika, ki pomeni kršitev predpisov in bistveno vpliva ali bi lahko bistveno vplivala na oddajo javnega naročila, za kar se šteje zlasti:

• odločitev, da se naročilo odda ponudniku, ki ni najugodnejši ali ne izpolnjuje obveznih pogojev iz razpisne dokumentacije ali povabila k oddaji ponudbe;
• sprememba tistih delov ponudbe, ki se nanašajo na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila, cene ali elemente ponudbe, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev ponudb;
• oddaja naročila brez objave obvestila o naročilu na portalu javnih naročil;
• neustrezni rok za prejem prijav ali ponudb, ki zainteresiranim ponudnikom glede na zahtevnost razpisne dokumentacije onemogoča pripravo popolne ponudbe.

Pri tem velja opozoriti, da zahteva za pravno varstvo, ki se nanaša na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudb ali razpisno dokumentacijo, ni dopustna, če bi lahko vlagatelj ali drug morebitni ponudnik preko portala javnih naročil naročnika opozoril na očitano kršitev, pa te možnosti ni uporabil. Pri tem se namreč šteje, da v primeru, ko vlagatelj iz naslova očitane kršitve vloži zahtevek za revizijo, vendar pa naročnika na očitano kršitev predhodno ne opozori, le-ta ne izkazuje interesa za dodelitev javnega naročila, kar pomeni, da se mu v skladu z določbami 14. člena ZPVPJN aktivna legitimacija v predrevizijskem in revizijskem postopku ne prizna.

Zahtevek za revizijo, ki se nanaša na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudbe ali razpisno dokumentacijo, se vloži v osmih delovnih dneh od dneva objave obvestila o javnem naročilu ali prejema povabila k oddaji ponudb. V primeru postopka oddaje naročila male vrednosti in storitev iz Seznama storitev B, pa se zahtevek za revizijo lahko vloži tudi pozneje oz. najkasneje pet delovnih dni po poteku roka za predložitev ponudb. Ne glede na navedeno, pa lahko zagovornik javnega interesa zahtevek za revizijo vloži v 30 delovnih dneh,   oziroma najpozneje v 12 mesecih od začetka izvajanja pogodbe ali posameznega naročila, oddanega na podlagi okvirnega sporazuma ali v dinamičnem nabavnem sistemu.

Pri odločanju o zahtevku za revizijo se mora naročnik opredeliti do stališč vlagateljev ter utemeljiti svoja stališča. Pri tem lahko naročnik zahtevek za revizijo zavrne kot neutemeljen, če ugotovi, da ob upoštevanju navedb v zahtevku ne bi sprejel drugačne odločitve v postopku oddaje javnega naročila oziroma da njegovo ravnanje bistveno ne vpliva ali ne more vplivati na oddajo javnega naročila, oziroma zahtevku za revizijo ugodi, zaradi česar delno ali v celoti razveljavi postopek javnega naročanja ali odpravi kršitev.

Če vlagatelj v 20 delovnih dneh od dneva, ko je naročnik prejel njegov popolni zahtevek za revizijo, ne prejme odločitve naročnika glede sprejema revizijskega zahtevka, lahko začne revizijski postopek pred Državno revizijsko komisijo. V tem primeru mora najpozneje v 25 delovnih dneh od dneva, ko je naročnik prejel njegov popolni zahtevek za revizijo, pri naročniku vložiti predlog za začetek revizijskega postopka ter kopijo tega predloga posredovati Državni revizijski komisiji in Ministrstvu za finance. Pri tem v skladu z novim 37. a členom ZPVPJN o zahtevkih za revizijo, s katerimi se očitajo kršitve v postopku oddaje javnega naročila, ki se sofinancira iz evropskih sredstev, odloča Državna revizijska komisija prednostno.

Državna revizijska komisija lahko:

• zahtevek za revizijo zavrne kot neutemeljen, če ugotovi, da ob upoštevanju navedb naročnik ne bi sprejel drugačne odločitve ali da naročnikovo ravnanje v postopku oddaje javnega naročila bistveno ne vpliva ali ne more vplivati na oddajo javnega naročila;
• zahtevku za revizijo ugodi, zaradi česar delno ali v celoti razveljavi postopek javnega naročanja oziroma naročniku naloži odpravo kršitve.

Spremembe 41. člena ZPVPJN določajo, da lahko Državna revizijska komisija ob sprejemu odločitve o zahtevku za revizijo oziroma v šestih mesecih od sprejema te odločitve od naročnika zahteva, da ji predloži odzivno poročilo o izvedbi postopka oddaje javnega naročila, v katerem je bil vložen zahtevek za revizijo. Prav tako pa lahko Državna revizijska komisija od naročnika zahteva, da ji skupaj z odzivnim poročilom predloži tudi dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila ali izvedbi predmeta javnega naročanja.

Novela ZPVPJN-A določa tudi višje takse. Kadar se zahtevek za revizijo nanaša na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudb ali razpisno dokumentacijo:

• v primeru oddaje po postopku oddaje naročila male vrednosti ali postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi znaša taksa 1.500 evrov, če so predmet naročila blago ali storitve in se javno naročilo, oziroma 2.500 evrov, če so predmet naročila gradnje;
• v primeru oddaje po odprtem postopku, postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti, s pogajanji po predhodni objavi, brez predhodne objave ali konkurenčnem dialogu pa 3.500 evrov, če so predmet naročila blago ali storitve, oziroma 7.000 evrov, če so predmet naročila gradnje;
• dva odstotka od cene najugodnejše popolne ponudbe (z davkom na dodano vrednost) za sklop ali javno naročilo, vendar ne manj kot 500 evrov in ne več kot 25.000 evrov za vse ostale primere. Če se zahtevek za revizijo vloži pred odpiranjem ponudb, se višina takse odmeri od ocenjene vrednosti sklopa ali javnega naročila.
• 1.000 evrov, če se zahtevek za revizijo nanaša na storitve iz Seznama storitev B ali Seznama storitev na področju obrambe in varnosti B, oddajo posameznega naročila na podlagi okvirnega sporazuma, v dinamičnem nabavnem sistemu ali v okviru javnega natečaja;
• po presoji naročnika, ki upošteva navedene vrednosti;
• 0 evrov, če zahtevek za revizijo vloži zagovornik javnega interesa.

Taksa se plača na ustrezen podračun, ki je v skladu s predpisom, ki ureja podračune ter način plačevanja obveznih dajatev in drugih javnofinančnih prihodkov, odprt pri Banki Slovenije za namen plačila taks za predrevizijski in revizijski postopek.

V skladu s spremembo 72. člena ZPVPJN je vlagatelj upravičen do povračila plačane takse, če zahtevek za revizijo umakne po prejemu naročnikove odločitve, s katero je bil zavrnjen njegov zahtevek za revizijo in preden sprejme Državna revizijska komisija odločitev o sprejemu revizijskega zahtevka.

Pripravila: mag. Mojca Kunšek

---

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.