Obdolženca sta lovila srnjaka s pomočjo motornega vozila in žarometov ter ga z lovsko puško ustrelila. Okrajno sodišče je postopek prekinilo in z zahtevo začelo postopek za oceno ustavnosti tretjega odstavka 342. člena Kazenskega zakonika (KZ-1), ki med drugim določa, da stori kaznivo dejanje nezakonitega lova, kdor lovi s pomočjo motornega vozila ali žarometa.
Predlagatelj je navedel, da se zakonski znaki kaznivega dejanja nezakonitega lova po tretjem odstavku 342. člena KZ-1, kadar je to dejanje izvršeno s pomočjo žarometa, popolnoma prekrivajo z zakonskimi znaki prekrška po 15. točki 77. člena v zvezi z 8. točko prvega odstavka 44. člena Zakona o divjadi in lovstvu (ZDLov-1). V takem položaju naj bi bilo organom pregona prepuščeno, ali bodo dejanje preganjali kot kaznivo dejanje ali kot prekršek. Določbe naj bi omogočale, da se zaradi enakih dejanj lahko vodijo različni postopki, storilcem pa bi bile lahko izrečene različne sankcije, od izreka globe, do zaporne kazni dveh let.
Ustavno sodišče je o primeru odločilo 11. julija 2013 z odločbo U-I-134/11.
Načelo zakonitosti v kazenskem pravu zahteva, da sta vsaka posamezna kazenskopravna norma ter meja oziroma način razmejevanja med njimi, jasno in vnaprej določeni v zakonu, tako da je kazniva ravnanja vselej mogoče med seboj pravno razlikovati. Načela pravne države (2. člen Ustave) posamezniku med drugim zagotavljajo varnost pred samovoljnimi, nezakonitimi in čezmernimi posegi kazenskega represivnega aparata.
Kazenskopravne določbe morajo biti oblikovane tako, da so ljudem razumljive ter da ne puščajo dvoma, kaj je kaznivo in kakšna sankcija je predpisana za kršitev.
Glede načela določnosti (lex certa) je Ustavno sodišče že prej zapisalo, da pravilo ustreza načelu določnosti takrat, ko se kot del pravnega reda jasno loči od drugih pravnih pravil. Načelu določnosti (lex certa) je zadoščeno z načelom razločnosti (lex distincta). V nasprotnem primeru gre za anomijo pravnega reda, ki je v nasprotju z načeli pravne države in posega v načelo zakonitosti v kazenskem pravu (prvi odstavek 28. člena Ustave).
Kaznivo dejanje nezakonitega lova po tretjem odstavku 342. člena KZ-1 med drugim stori, kdor lovi s pomočjo žarometa; prekršek po 15. točki 77. člena ZDLov-1 pa stori, kdor uporablja pri lovu na divjad umetne vire svetlobe (8. točka prvega odstavka 44. člena ZDLov-1). Zaradi tega, je predlagatelj navedel, da se zakonski znaki kaznivega dejanja in prekrška popolnoma prekrivajo. Pri teh pojmih sicer ne gre za očitno besedno prekrivanje. Vendar, ker obe določbi sankcionirata uporabo snopa svetlobe pri lovu, je tudi Ustavno sodišče ugotovilo, da gre v tem pogledu za uporabo pomensko enakih pojmov.
Ustavno sodišče je zapisalo, da je za popolno prekrivanje obeh dispozicij potrebno uporabiti vse tri ustaljene metode razlage - jezikovno, logično in sistematično. Samo očitno jezikovno prekrivanje ni dovolj. Poleg tega je treba v zvezi z razlago dispozicije upoštevati določbe in načela splošnega dela KZ-1 oziroma materialnopravne določbe Zakona o prekrških (ZP-1).
V temeljni obliki stori kaznivo dejanje po prvem odstavku 342. člena KZ-1, kdor brez dovoljenja ali sicer neupravičeno lovi in ubije ali rani divjo žival ali jo ujame živo. Iz tega sledi, da je kaznivo dejanje podano, kadar storilčevo ravnanje povzroči eno od določenih poškodb zavarovane dobrine. Po drugi strani poškodbena posledica ni predpisana kot znak prekrška po 15. točki 77. člena ZDLov-1. Posameznik stori prekršek s samim lovom, ki je v 5. členu ZDLov-1 opredeljen kot iskanje, opazovanje, zasledovanje, vabljenje in čakanje divjadi s ciljem upleniti divjad ali jo odloviti živo ter pobiranje divjadi ali njenih delov.
Ustavno sodišče je v obrazložitvi zapisalo, da je razmejitveni znak med kazensko in prekrškovno ravnjo določena poškodbena posledica. Poleg tega je prekršek po splošni opredelitvi (6. člen ZP-1) dejanje, ki pomeni kršitev zakona in je kot tako določeno kot prekršek in je zanj predpisana sankcija za prekršek. Če storilec z lovom (s pomočjo žarometa) povzroči poškodbeno posledico, to pomeni tisti dodatni element, zaradi katerega postane dejanje družbi tako nevarno, da preraste v drugo kvaliteto, v kaznivo dejanje. Zatrjevano neskladje izpodbijane določbe tretjega odstavka 342. člena KZ-1 z 2. členom in s prvim odstavkom 28. člena Ustave torej ni podano.
Pripravila: Marija Kremenšek
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
