Prizadevanja po prepoznavanju nadarjenih otrok v izobraževalnem procesu so se začela pojavljati v šestdesetih letih 20. stoletja. Z ustanovitvijo zavoda za zaposlovanje leta 1962, je bil vzpostavljen tudi oddelek za poklicno usmerjanje, ki se je začel načrtno ukvarjati z razvojem, napredkom in poklicnim usmerjanjem otrok. Ugotovili so, da otroci iz socialno depriviligiranega okolja niso mogli uresničiti odkritih potencialov, saj v svojem socialnem in šolskem okolju niso bili deležni ustreznih vzpodbud. Zato so zasnovali program Milijoni za talente, za odkrivanje, motiviranje, spremljanje in štipendiranje nadarjenih učencev od osnovne šole do univerze. Zaradi političnih razlogov je bil program sredi sedemdesetih let ukinjen.
Šele v začetku leta 1986 so sprejeli pravilnik o štipendiranju, na podlagi katerega so v šolskem letu 1986/87 začeli izvajati program štipendiranja nadarjenih, ki so ga tri leta kasneje poimenovali po baronu Žigu Zoisu.
Leta 2004 so na osnovi raziskave ugotovili, da se je kar 63% Zoisovih štipendistov raziskovane generacije po končanem izobraževanju zaposlilo v negospodarstvu, od katerih 93% na strokovnih delovnih mestih. Eden od pomembnih zaključkov raziskave je bil, da bi bilo potrebno razmisliti o vzvodih tesnejše povezave z gospodarstvom.
Leta 2007 je bil sprejet Zakon o štipendiranju (ZŠtip), ki je bil prvi sistemski zakon s področja štipendiranja. Urejal je državne, Zoisove in kadrovske štipendije, štipendije za Slovence v zamejstvu in po svetu ter za državljane drugih držav na podlagi vzajemnosti. Čeprav je bil ZŠtip začetni korak k vzpostavljanju enotnega sistema štipendiranja, se je v času izvajanja pokazalo, da ne ustreza intenzivnim spremembam na področju socialnih transferjev, izobraževanja in trgu dela ter potrebam štipendistov kot tudi štipenditorjev.
Cilj ZŠtip-1 je celovita, pregledna in enotna ureditev štipendiranja v Republiki Sloveniji.
ZŠtip-1 določa, da so štipendije namenjene spodbujanju izobraževanja in doseganju višje ravni izobrazbe štipendistov, vzpostavljanju enakih možnosti za izobraževanje in izobraževanju za deficitarne poklice, spodbujanju mednarodne mobilnosti, spodbujanju doseganja izjemnih dosežkov, odgovornosti štipendistov za svoje izobraževanje kot tudi za izbiro izobraževalnega programa, krajšanju dobe izobraževanja in izboljšanju zaposljivosti.
Po ZŠtip-1 se lahko v RS dodelijo naslednje štipendije:
- državne štipendije,
- Zoisove štipendije,
- štipendije za deficitarne poklice,
- štipendije za Slovence v zamejstvu in po svetu,
- štipendije Ad futura.
RS lahko zagotavlja sredstva za sofinanciranje kadrovskih štipendij.
Državna štipendija je namenjena dijakom in študentom, ki se izobražujejo in izhajajo iz socialno šibkejših družin. K državni štipendiji se dodelijo naslednji dodatki:
- dodatek za bivanje,
- dodatek za uspeh,
- dodatek za štipendiste s posebnimi potrebami.
Zoisova štipendija je namenjena dijakom in študentom kot spodbuda za doseganje izjemnih dosežkov in s tem ustvarjanje dodane vrednosti na področju znanja, raziskovanja, razvojne dejavnosti in umetnosti. K Zoisovi štipendiji se dodelita
dodatek za bivanje in dodatek za štipendiste s posebnimi potrebami. Sklad vsako leto najkasneje do konca junija objavi javni razpis za dodelitev Zoisovih štipendij vlagateljem za prvo dodelitev Zoisove štipendije za posamezno raven izobraževanja.
Štipendija za deficitarne poklice je namenjena dijakom in študentom, ki se izobražujejo na ravneh izobraževanja in področjih, opredeljenih v politiki štipendiranja.
Štipendije za Slovence v zamejstvu in po svetu so namenjene Slovencem s stalnim prebivališčem zunaj RS za izobraževanje v višješolskem ali visokošolskem izobraževalnem programu prve in druge stopnje na izobraževalnih ustanovah v RS. Tem štipendistom, razen državljanom držav članic EU, Evropskega gospodarskega prostora in Švicarske konfederacije, sklad od sklenitve obveznega zdravstvenega zavarovanja za posamezno študijsko leto izplača mesečne prispevke za obvezno zdravstveno zavarovanje, če je štipendist ta dodatek uveljavljal in mu je bil dodeljen.
Štipendija Ad futura se dodeli za mednarodno mobilnost za:
- izobraževanje,
- študijski obisk,
- sodelovanje na tekmovanjih iz znanja ali raziskovanja.
Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije oziroma nosilec regijske sheme kadrovskih štipendij (RRA) sofinancirata kadrovske štipendije delodajalcem, ki dodeljujejo kadrovske štipendije za izobraževanje dijakov in študentov.
Ob izpolnjevanju pogojev, določenih v zakonu, so do štipendije upravičene osebe s statusom dijaka ali študenta ter udeleženci izobraževanja odraslih, za katere se v ZŠtip-1 tudi uporablja pojem dijak.
Če zakon ne določa drugače, lahko pridobijo štipendijo upravičenci, ki so pred dopolnjenim 22. letom starosti prvič vpisani v program nižjega poklicnega izobraževanja, srednjega poklicnega izobraževanja, srednjega tehniškega ali drugega strokovnega ter splošnega izobraževanja, za katerega uveljavljajo pravico do štipendije ali upravičenci, ki so pred dopolnjenim 27. letom starosti prvič vpisani v program višješolskega ali visokošolskega izobraževanja prve ali druge stopnje, za katerega uveljavljajo pravico do štipendije, in v RS ali tujini niso:
- v delovnem razmerju ali ne opravljajo samostojne registrirane dejavnosti,
- vpisani v evidenco brezposelnih oseb pri pristojnem organu,
- poslovodne osebe gospodarskih družb ali direktorji zasebnih zavodov.
Starostni pogoj se ne upošteva pri sofinanciranih kadrovskih štipendijah.
V 95. členu zakona so določeni pogoji za mirovanje štipendije. Štipendijsko razmerje miruje toliko časa, kolikor trajajo razlogi za mirovanje, vendar skupno ne več kot tri šolska ali študijska leta in ne več kot eno leto v nepretrganem trajanju na posamezni ravni izobraževanja, za katerega je štipendist pridobil pravico do štipendije.
Rok oddaje vloge za nadaljnje prejemanje državne štipendije se ukinja. To pomeni, da v primeru, ko štipendist ne bo vložil vloge za nadaljnje prejemanje štipendije, bo štipendijsko razmerje mirovalo, dokler ne bo vložil nove vloge, štipendijo pa bo prejemal od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi vloge.
ZŠtip-1 se ne uporablja za štipendije otrokom padlih v vojni za Slovenijo 1991, za kadrovske štipendije v organih državne uprave, za namenske štipendije, ki jih dodeljujejo ministrstva v skladu s drugimi predpisi, za štipendije v Slovenski vojski, za štipendije na podlagi mednarodnih sporazumov, razen če štipendije na podlagi mednarodnih sporazumov dodeljuje sklad. Prav tako se ne uporablja za druge štipendije in prejemke, ki so po namenu in načinu vračanja primerljivi štipendijam in so urejeni v drugih predpisih oziroma splošnih aktih delodajalcev.
Pripravila: Marija Kremenšek
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
