Višje sodišče v Mariboru je odločalo v izvršilni zadevi, v okviru katere je bila v začetku leta 2013 opravljena druga javna dražba za prodajo dolžnikovih nepremičnin, ki so predmet izvršbe, vendar na njej dolžnikove nepremičnine niso bile prodane. Ker upnik v prekluzivnem roku šestih mesecev po neuspešni javni dražbi ni predlagal nove javne dražbe, je sodišče izvršbo ustavilo. Zoper takšno odločitev se je upnik pritožil, saj naj bi bila po njegovem mnenju dolžnost sodišča, da razpiše tretjo javno dražbo, vendar rok za to ni določen.
Višje sodišče je s sklepom I Ip 431/2013 odločilo, da se skladno s prvim in drugim odstavkom 194. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) v primeru, če nepremičnine ni bilo mogoče prodati niti na drugem naroku, nova prodaja nepremičnine dovoli samo na upnikov predlog. Nov narok - tretja javna dražba, je po prevladujočem stališču teorije in sodne prakse prekluzivne narave. Zaradi navedenega se rok ne more podaljšati, z njegovim iztekom pa upnik izgubi pravico predlagati tretjo javno dražbo, kar pomeni, da nastopi zakonita posledica, ki je v drugem odstavku 194. člena ZIZ določena za primer, če upnik nove prodaje ne predlaga ali je le-ta neuspešna – sodišče izvršbo ustavi.
Sodišče je pritrdilo pritožnikovemu stališču, da je treba v izogib ustavitvi izvršbe v obravnavani zadevi v roku 6 mesecev od neuspešne izvedbe druge javne dražbe predlagati razpis tretje javne dražbe, ter pri tem poudarilo, da mora le-to storiti upnik in ne sodišče. Pritrdilo je tudi stališču upnika, da si predloga za tretjo dražbo ter predlog za odlog že začete izvršbe zgolj navidezno nasprotujeta: če bo upniku pred razpisom tretje javne dražbe pravnomočno ugodeno in bo izvršba v skladu z upnikovim predlogom odložena za eno leto, bo sodišče novo prodajo dolžnikove nepremičnine pač razpisalo po poteku obdobja odloga. Sodišče je poudarilo, da je pomembno to, da je upnik v zakonitem šestmesečnem roku od neuspešne izvedbe druge javne dražbe že predlagal novo prodajo, saj se glede na obdobje predlaganega odloga izvršbe (eno leto) po poteku časa, za katerega bi se izvršba v obravnavani zadevi odložila, upnik s predlogom za novo prodajo zaradi poteka šestmesečnega roka za njegovo podajo ne bi več mogel izogniti ustavitvi izvršbe.
Višje sodišče je ugotovilo, da je prvostopno sodišče upnikovo vlogo z dne 25. 1. 2013, v kateri je upnik hkrati podal tako predlog za odlog kot za tretjo javno dražbo, neupravičeno štelo za nerazumljivo in jo posledično neutemeljeno zavrglo. Navedeno je v skladu s tretjo točko 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ narekovalo razveljavitev izpodbijanega dela sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nadaljnje odločanje, v katerem bo moralo upnikovo vlogo z dne 25. 1. 2013 obravnavati meritorno. Ne glede na to pa je višje sodišče zaključilo, da bi upnik lahko svoje stališče pojasnil že v odgovoru na poziv sodišča za dopolnitev oz. popravo vloge, česar pa neupravičeno ni storil. Ravnanje prvostopnega sodišča, da je takšno nepopravljeno vlogo zavrglo, je tako s procesnega vidika pravilno.
Pripravila: mag. Jasmina Cigrovski
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
