S sodbo Pdp 668/2012 je višje delovno in socialno sodišče zavrnilo pritožbo tožnika zoper sklep prvostopenjskega sodišča, s katerim je zavrnilo del tožnikovega tožbenega zahtevka za izplačilo razlike v plači, del zahtevka za izplačilo višje odpravnine ter izplačilo zakonskih zamudnih obresti od prepozno izplačanih plač.
Pritožbeno navedbo, da se prvostopenjsko sodišče ni opredelilo do višine zneska, za katerega je tožena stranka tožniku znižala plačo, je višje sodišče zavrnilo kot neutemeljeno. Sodišče prve stopnje je namreč preizkušalo utemeljenost tožbenega zahtevka tožnika (ki se je nanašal na izplačilo razlike v plači in odpravnine) tako po temelju kot po višini in ugotovilo, da je tožena stranka tožniku zakonito znižala plačo do višine, kot to izhaja iz sklepa nadzornega sveta tožene stranke.
Nadzorni svet ima podlago za enostransko znižanje plače v 270. členu Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) in sicer v primeru, da za to znižanje obstajajo pogoji po 2. odstavku 270. člena tega zakona. Nadzorni svet lahko namreč zniža plačo članu uprave, če se po določitvi njegove plače poslabša poslovanje družbe, pri čemer mora iti za razlog objektivne narave in sicer za poslabšanje poslovanja družbe, ki bi ogrozilo njeno gospodarsko stanje ali ji povzročilo škodo. Pri tem ni pomembno, ali je k nastanku tega razloga prispeval član uprave s svojimi ravnanji oziroma odločitvami. Do nastanka tega razloga lahko pride na primer izključno zaradi razmer na trgu, prekinitve sodelovanja s poslovnimi partnerji itd. oziroma zaradi drugih dejavnikov, na katere član uprave niti ni mogel vplivati.
Sodišče prve stopnje je kot utemeljene razloge za poslabšanje poslovanja upoštevalo podatke, ki izhajajo iz vsebine predloga za stečaj nad toženo stranko s prilogami, iz letnega poročila za leto 2009 s prilogami in iz analize poslovanja tožene stranke. Iz teh podatkov je razvidno zmanjšanje prihodkov ter trend slabšanja poslovanja tožene stranke, na tej podlagi pa je nadzorni svet tožniku utemeljeno znižal njegovo plačo.
Višje sodišče je poudarilo, da 72. člen Zakona o delovnih razmerjih (ZDR) dopušča, da se lahko določene pravice, obveznosti in odgovornosti med poslovodno osebo in delodajalcem uredijo drugače - tudi manj ugodno, vendar mora takšna drugačna ureditev temeljiti na soglasju volj obeh pogodbenih strank. Kljub pravilu o soglasni spremembi določb pogodbe o zaposlitvi pa je izrecno dovoljeno tudi enostransko poseganje v pravice, za katere se delavec dogovori v pogodbi o zaposlitvi. Med te sodi tudi enostransko znižanje plače članu uprave s strani nadzornega sveta. Določba 270. člena ZGD-1 ima v odnosu do 72. člena ZDR namreč naravo specialne določbe (lex specialis). Ker navedena določba ZGD-1 dopušča enostranski poseg v plačo članov uprave in ker višine tega posega ZGD-1 ne omejuje, je nadzorni svet družbe pri višini posega v plačo članov uprave omejen le z Zakonom o minimalni plači. Ne glede na navedbe tožnika v pritožbi, da iz komentarja k 270. členu ZGD-1 izhaja, da naj to znižanje ne bi preseglo 25 %, pa je višje sodišče poudarilo, da za takšno stališče ni pravne podlage v veljavni zakonodaji.
Ob upoštevanju dejstva, da je bilo znižanje tožnikove plače utemeljeno in zakonito, je sodišče prve stopnje prav tako utemeljeno zavrnilo del tožbenega zahtevka tožnika, ki se je nanašal na izplačilo razlike v odpravnini. Odpravnina, do katere je bil tožnik upravičen na podlagi 109. člena ZDR v zvezi z 107. členom ZDR po temelju sploh ni bila sporna. Sporna je bila le glede višine (z ozirom na dejstvo, ali se za njen izračun upošteva tožnikova plača po sklepu nadzornega sveta o znižanju njegove plače ali pa tožnikova plača po aneksu k pogodbi o zaposlitvi, ki je veljal pred tem). Sodišče je tako štelo, da je tožena stranka tožniku njegovo plačo lahko znižala na znesek 842,66 EUR bruto ter vprašanje razlike v odpravnini reševalo glede na takšno višino plače.
Sodišče je prav tako potrdilo razlogovanje prvostopenjskega sodišča, da izplačilo zakonskih zamudnih obresti od prepozno izplačanih plač ni upravičeno, saj je tožena stranka glede na vrstni red vračunavanja izpolnitve svojo obveznost iz naslova prepoznega izplačila plač v celoti izpolnila (287. člen Obligacijskega zakonika).
Pripravila: mag. Jasmina CigrovskiČlanki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
