Namen novele je krepitev učinkovitosti kazenskega postopka (policija, državna tožilstva, kazensko sodstvo), krepitev pravne varnosti s popravo tehničnih ali redakcijskih pomanjkljivosti v zakonskem besedilu in z manj zahtevnimi vsebinskimi izboljšavami posameznih zakonskih določb ter odprava nedorečenosti pri posameznih procesnopravnih institutih.
S spremembo 25. člena ZKP se je odpravila pravna praznina, in sicer tako, da se določa pristojnost Vrhovnega sodišča pri odločanju o pritožbah zoper sklepe višjih sodišč v pripornih zadevah in sestava senata. V pripornih zadevah višja sodišča odločajo v vlogi prvostopenjskega sodišča, zato pristojnosti Vrhovnega sodišča ni bilo mogoče utemeljiti na 3. točki prvega odstavka 106. člena Zakona o sodiščih (ZS). Vrhovno sodišče bo odločalo zoper pravnomočne odločbe o priporu v senatu treh sodnikov.
Odpravlja se nedoslednost pri ureditvi pregleda in prepisa spisov s strani oškodovanca. Ta ima pravico spise pregledati in prepisati. Pravica se mu sme odreči dokler ni zaslišan kot priča.
70. člen je spremenjen zaradi uskladitve s Kazenskim zakonikom (KZ-1), ki je uvedel dosmrtni zapor.
Oškodovanec, ki bo po začetku glavne obravnave umaknil predlog za pregon, plača stroške kazenskega postopka, razen če obdolženec izjavi, da jih bo plačal sam. Namen tega je preprečevanje obremenjevanja javnofinančnih sredstev s stroški pregona, ki ni v rokah države, ker je pravno vezan na predhodni predlog oškodovanca kaznivega dejanja. Cilj spremembe je tudi okrepitev odgovornosti za uporabo pravic v postopkih, saj morajo oškodovanci, ki zahtevajo pregon, biti odgovorni subjekti, glede na dejstvo, da je rezultat kazenskega pregona lahko tudi kazen zapora.
Določba petega odstavka 143a. člena je razširjena tako, da je določen najširši možni krog situacij, zakaj bi fizična ali pravna oseba potrebovala potrdilo, da ni v kazenskem postopku.
Kadar je v skladu z ZKP dopustno vabljenje in obveščanje s sredstvi elektronskih komunikacij, lahko sodišče zaprosi osebe za kontaktne podatke, kot so telefonske in telefaks številke ter naslove elektronske pošte, pri čemer jih opozori, da teh podatkov niso dolžne posredovati.
Novi 143c. člen določa posebno hitro obravnavanje kaznivih dejanj zoper gospodarstvo, ob zgledu ureditve, ki velja v pripornih zadevah. Dolžnost vseh organov, ki sodelujejo v postopku in organov, ki jim dajejo pravno pomoč je, da postopajo posebno hitro.
Spremenjena je določba o odvzemu brisa ustne sluznice, ki ga omejuje na primere, ko je to neogibno potrebno za uresničitev namenov, da se izsledi storilec kaznivega dejanja, da se ne skrije in ne pobegne, ter da se zavarujejo sledi kaznivega dejanja.
Stroški odloženega pregona odslej bremenijo osumljenca in oškodovanca, ne več državnega tožilstva. Odložen pregon je v korist storilca in bi bilo smiselno, da sam nosi stroške. Ker pa je soglasje oškodovanca predpogoj za odložitev kazenskega pregona, se lahko dogovorita, da osumljenec povrne stroške oškodovancu.
Potrebna je dopolnitev poduka oškodovancu, saj zaradi nove rešitve, v skladu s katero mora oškodovanec, ki je umaknil predlog za pregon po začetku glavne obravnave, nositi stroške kazenskega postopka. Dopolnitev se nanaša na čas tik pred začetkom glavne obravnave, ki se formalno začne s predstavitvijo obtožnice (prvi odstavek 321. člena ZKP). Tik pred začetkom glavne obravnave predsednik senata poduči oškodovanca, ki lahko nemudoma umakne predlog brez stroškovnih posledic.
Z namenom odpravljanja administrativnih obremenitev, policija ne bo več izdajala potrdil o zasegu predmetov. Zaseg bo dokumentiran samo z enim dokumentom. Saj potrdilo identično podvaja zapisnik o delu, ki povzema dokumentiranje zaseženih predmetov.
Spremenil se je začetek glavne obravnave. Namesto z branjem obtožnice ali zasebne tožbe se glavna obravnava začne s predstavitvijo obtožnice ali zasebne tožbe. Do spremembe je prišlo, ker je bilo branje celotne obtožnice v praksi precej zamudno, ob tem pa je bilo ocenjeno, da zgolj s predstavitvijo ne bodo prizadete pravice strank in zagovornika niti ne bo prikrajšana navzoča javnost.
S spremembo je določeno, da lahko obdolženec umakne ugovor zoper kaznovalni nalog do izdaje sklepa o razveljavitvi sodbe o kaznovalnem nalogu. Prej je bil rok do tedaj, ko je določena glavna obravnava. Sprememba je posledica nejasnosti v praksi, kdaj točno je določena glavna obravnava, saj ZKP tega pojma ne definira. Sicer pa se lahko obdolženec premisli tudi kasneje in v soglasju z državnim tožilcem z uporabo drugega instituta doseže podoben učinek kot s sodbo o kaznovalnem nalogu - na primer s sporazumom o priznanju krivde.
Na novo je omogočeno tudi priznanje sodbe tujega kazenskega sodišča, s katero je izrečen drug ukrep kot odvzem prostosti.
Pripravila: Marija Kremenšek
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.