Novela, ki velja od 15. junija, za mikrodružbe in samostojne podjetnike omogoča uvedbo postopka poenostavljene prisilne poravnave (nov oddelek 4.7.), pri čemer se kot merila za opredelitev mikrodružbe in podjetnika uporablja ureditev Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1): povprečno število delavcev v poslovnem letu ne sme presegati 10, čisti prihodki pa ne smejo presegati 2 milijonov evrov.
Postopek poenostavljene prisilne poravnave, katere bistvo je predvsem v tem, da upniki ne prijavljajo terjatev, da se ne imenuje upravitelj ter da se preizkus terjatev ne izvede, uvede sodišče na predlog dolžnika ali osebno odgovornega družbenika dolžnika. Predlogu je treba predložiti poročilo o finančnem poslovanju dolžnika, načrt finančnega prestrukturiranja ter izjavo dolžnika, da je poročilo resnično in pošteno prikazuje njegov finančni položaj (221.d člen). Predlagatelj postopka mora prav tako založiti predujem, ki pa je nižji od predujma »običajne« prisilne poravnave.
Sodišče o predlogu odloči zunaj naroka ter pri tem presodi tudi, ali so izpolnjeni pogoji za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave. Če ugotovi pomanjkljivosti, ki jih prijavitelj po pozivu ne odpravi, ali neizpolnjevanje pogojev, s sklepom zavrže predlog, ne da bi hkrati začelo stečajni postopek (221.d člen).
O sprejemu prisilne poravnave odločajo vsi upniki. Osnova za izračun deleža glasovalnih pravic upnika je vsota zneskov vseh navadnih terjatev upnika. Poenostavljena prisilna poravnava je sprejeta, če za njeno sprejetje glasujejo upniki, katerih skupni znesek terjatev predstavlja vsaj 60 % zneska osnove oziroma če za njeno sprejetje glasuje več kot polovica vseh upnikov (221.e člen). Upniki v postopku ne glasujejo z oddajo glasovnic, temveč morajo z dolžnikom skleniti pogodbo o soglasju za sprejetje poenostavljene prisilne poravnave (4. odstavek 221.e člena), ki mora vsebovati z zakonom predpisane obvezne sestavine.
Sodišče na podlagi zahteve prijavitelja, ki mora biti vložena v roku 4 mesecev od objave oklica o začetku postopka, ter ob pogoju, da je bila dosežena potrebna večina za sprejetje poravnave, izda sklep o potrditvi prisilne poravnave (221.g člen). Pravni učinki potrjene poenostavljene prisilne poravnave so enaki kot »običajne«, kar pomeni, da poravnava učinkuje za vse navadne terjatve upnikov do dolžnika, ki so nastale do začetka postopka.
Poleg opisanega postopka je novela ZFPPIPP uvedla tudi precej sprememb na področju »običajne« prisilne poravnave, kot je npr. omejitev pristojnosti organa nadzora in skupščine insolventnega dolžnika. Z zakonom je izrecno določeno, katere sklepe lahko navedena organa sprejemata, določeno pa je tudi časovno trajanje v 151.a členu navedenih omejitev. Nadaljnja novost je možnost upniškega odbora sprejeti sklep o povečanju osnovnega kapitala s stvarnimi vložki (199.a člen). Posebna pravila, ki veljajo v tem primeru, med drugim vplivajo na nove količnike za glasovanje o prisilni poravnavi (201. člen). Novela prav tako omogoča prenos pooblastil za vodenje poslov insolventnega dolžnika na vplačnika novih delnic v postopku povečanja osnovnega kapitala zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja (199.c člen).
Med številnimi drugimi novostmi novele je tudi spremenjeno obdobje izpodbojnosti in sicer so vsa pravna dejanja, ki jih je stečajni dolžnik sklenil ali izvedel v obdobju od začetka zadnjih 12 mesecev pred uvedbo stečajnega postopka, v nekaterih primerih pa v zadnjih 36 mesecih, ugovor zaradi kršitve pravice do enakega obravnavanja upnikov (128.a člen), začasna ustavitev imenovanja upravitelja ter razrešitev imenovanega upravitelja (119.a člen) itd.
Pripravila: mag. Jasmina CigrovskiČlanki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
