Cilj novega zakona je med drugim odprava administrativnih bremen in z njimi povezanih stroškov zlasti za delodajalce, ki zaposlujejo majhno število delavcev. V ta namen so na novo opredeljene obveznosti samozaposlenih v zvezi z zagotavljanjem lastne varnosti in zdravja (55. do 60. člen).
ZVZD-1 določa, da je delodajalec tisti, ki je odgovoren za varno in zdravo delo delavcev, tudi če strokovne naloge varnosti pri delu prenese na strokovnega delavca ali na zunanjo strokovno službo. Vse obveznosti delodajalca glede varnega in zdravega dela delavcev so hkrati pravice slednjih, čeprav imajo tudi delavci dolžnost skrbeti za lastno varnost in zdravje ter za varnost in zdravje sodelavcev. Dolžnost delavcev je skrb za lastno varnost in zdravje, tako, da spoštujejo in izvajajo ukrepe delodajalca za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu.
Pri zagotavljanju varnosti in zdravja je delavec razbremenjen finančnih obveznosti, hkrati pa mu zakon ob morebitnih zdravstvenih posledicah zaradi opravljanja dela zagotavlja enak materialni in socialni položaj, kakršnega je dosegel do trenutka, ko je utrpel zdravstvene posledice zaradi opravljanja dela.
Zakon določa medsebojno sodelovanje vseh, ki delujejo na področju varnosti in zdravja pri delu in katerih interes je čim višja raven varnosti in zdravja pri delu (nosilci socialnega zavarovanja, zavarovalnice), in kvalificirani subjekti, ki imajo obveznost v izobraževalnem sistemu vplivati na kulturo dela ter na zavest o varnem in zdravem delu ali pa so usposobljeni za opravljanje strokovnih nalog na tem področju. Vzgoja in izobraževanje iz varnosti in zdravja pri delu morata biti sestavni del programov izobraževanja na šolah vseh vrst in stopenj.
Dolžnost delodajalca je, da pisno oceni tveganja, ki so jim delavci izpostavljeni. Zraven mora priložiti zapisnik o posvetovanju z delavci oziroma njihovimi predstavniki. Ocena tveganja je podlaga za pisno izjavo o varnosti z oceno tveganja, ki jo sprejme delodajalec. Delavci imajo pravico vpogleda v aktualno izjavo o varnosti in oceno tveganja. Zdravstveni pregledi delavcev morajo ustrezati varnostnemu in zdravstvenemu tveganju, opredeljenemu v oceni tveganja. Vsa dokumentacija v zvezi z zagotavljanjem varnosti in zdravja pri delu se mora trajno hraniti.
Delodajalec poveri opravljanje nalog varnosti pri delu strokovnemu delavcu, naloge varovanja zdravja pri delu pa izvajalcu medicine dela. Kljub temu je on tisti, ki je odgovoren za varno in zdravo delo delavcev. Praviloma naj bi bili strokovni delavci za varnost pri delu izmed zaposlenih, saj najbolj poznajo delovno okolje in njegove značilnosti. Njihovo število pa je odvisno od vrste dejavnosti, organiziranosti in obsežnosti delovnega procesa.
Določba 23. člena posebej zavezuje delodajalca, da predvidi delovna mesta in delavce, ki bi jih pri opravljanju dela lahko ogrožale tretje osebe. Že dejavnost delodajalca je lahko takšna, da predstavlja nevarnost za nasilje tretjih oseb, ali pa je tako nasilje mogoče na nekaterih delovnih mestih ali pri nekaterih delih.
Dolžnost delodajalca je, da sprejme ukrepe ob morebitnem nasilju, trpinčenju, nadlegovanju in drugih oblikah psihosocialnega tveganja, kakršen je stres ali preobremenjenost, ki lahko ogrozi zdravje delavcev. Z ukrepi mora tako tveganje preprečiti oziroma čim bolj omejiti.
Delodajalec mora pred začetkom delovnega procesa v novem objektu pridobiti zanj dokumentacijo, skladno s predpisi o zagotavljanju varnosti in zdravja na začasnih in premičnih gradbiščih. Preden da v uporabo delovno opremo in druga sredstva za delo, mora pridobiti potrebno dokumentacijo, ki zagotavlja njihovo skladnost z bistvenimi zdravstvenimi in varnostnimi zahtevami zanje, ter potrebno dokumentacijo po predpisih o varnosti in zdravju pri uporabi teh sredstev. Nevarne kemične snovi, ki jih delodajalec uporablja v delovnem procesu, morajo biti opremljene z varnostnim listom.
V 27. členu je opredeljena dolžnost delodajalca, da obvesti delavce, kadar so izpostavljeni resni in neposredni nevarnosti, kot tudi če takšna nevarnost šele grozi. Obvestiti jih mora, katera tveganja obstajajo in kakšni so varnostni ukrepi, da se delavci pred nastalo ali morebitno nevarnostjo lahko zavarujejo in se tako izognejo nevarnosti.
Kadar delavec ni bil predhodno seznanjen z vsemi nevarnostmi ali škodljivostmi pri delu ali če mu delodajalec ni zagotovil predpisanega zdravniškega pregleda in če ga ni usposobil za varno in zdravo delo, ima pravico delo odkloniti.
Novost, ki jo prinaša ZVZD-1, je pooblastilo inšpekciji za delo, da opravi nadzor nad izvajanjem strokovnih nalog, če je to mogoče, pri izvajalcu – imetniku dovoljenja, še pogosteje pa pri naročniku strokovnih nalog ali pri obeh. Inšpektorat RS za delo dobiva tudi pooblastilo, da vodi in upravlja evidenco zbranih podatkov, ki mu jih sporočajo delodajalci, to je o nezgodah pri delu, nevarnih pojavih in poklicnih boleznih.
Pripravila: Marija Kremenšek
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
