ZSPOZ je v 13. členu določal, da se odškodnina izplačuje v gotovini do višine 1.251,88 EUR, drugi del odškodnine pa se izplača v obveznicah, če je upravičenec po tem zakonu na podlagi pravnomočne odločbe upravičen do odškodnine, ki presega 1.251,88 EUR.
Republika Slovenija je z namenom izplačila odškodnin izdala obveznice z oznako RS39 v skupni nominalni vrednosti celotne izdaje v višini 125.100.000 EUR in sicer skupaj 30.000.000 obveznic v apoenu po 4,17 EUR. Rok dospetja obveznic je bil 15.9.2008. Izdana emisija obveznic RS39 ne zadošča za poravnavo obveznosti iz naslova odločb izdanih pred dospelostjo obveznic RS39 in jo je potrebno povečati za 2.500.000 obveznic. Dodatna količina obveznic bo izdana v skupnem nominalnem znesku 10.425.000 EUR.
Zakon o žrtvah vojnega nasilja (ZZVN) in Zakon o popravi krivic (ZPKri), ki dajeta podlago za priznanje statusa upravičencev do odškodnine po ZSPOZ ne določata roka vložitve zahteve, zato se lahko odločanje o priznanju pravic ter posledično višini odškodnine časovno precej podaljša tudi po roku dospetja obveznic. Odškodnine na podlagi odločb, vročenih po 15.9.2008 se bodo odmerile in izplačale v gotovini. Novela ZSPOZ spreminja 13. člen in v njem določa nov način izplačevanja odškodnin, ki se bodo izplačevale v gotovini.
Z novimi členi 15.a, 15.b in 15.c se določa vsebina evidence, ki bo olajšala izplačevanje odškodnin, evidenca pa bo omogoča tudi znanstveno in raziskovalno delo na področju poprave krivic. V členih so natančno določeni osebni podatki, ki se bodo obdelovali, namen obdelave ter možnosti objave podatkov, z določenimi omejitvami.
Torej za vse tiste upravičence, katerim so bile odločbe izdane do roka zapadlosti izdaje obveznic RS39, to je do 15.9.2008, se bodo odškodnine izplačale po določbah zakona pred uveljavitvijo novele z izdajo novih obveznic. Vsem tistim, katerim so bile odločbe izdane po tem datumu, pa na podlagi novele, v gotovini. Zaradi pravne praznine, ki je nastala med 15.9.2008 in 7.4.2009, to je dnem uveljavitve novele, je retroaktivna ureditev skladna z ustavo, saj to zahteva javna korist, da se s tem zagotovijo vsem enake pravice, hkrati pa ni posega v že pridobljene pravice.
Pripravila: Marija Kremenšek
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.