Gre za sistemsko ureditev instituta okrajnih oziroma okrožnih sodnikov, ki opravljajo sodniško funkcijo na višjem sodišču in so lahko dodeljeni na okrajno oziroma okrožno sodišče znotraj območja istega ali drugega višjega sodišča zaradi nadomeščanja odsotnih sodnikov, reševanja izrednega pripada zadev ali obravnavanja zadev v drugih utemeljenih primerih; denimo zagotavljanje pravice do sojenja v razumnem roku ali za odpravo sodnih zaostankov na posameznem sodišču. (peti odstavek 38. člena).
Omenjeni okrožni sodniki lahko sodelujejo pri delu višjega sodišča tudi kot sodniki – člani senata, kadar višje sodišče odloča o pritožbah zoper odločbe okrajnih sodišč, če sta preostala člana senata višja sodnika (4. odstavek 40. člena).
Posebna sodniška mesta za okrajne in okrožne sodnike na višjem sodišču določi sodni svet na predlog ministra, pristojnega za pravosodje, po predhodnem mnenju predsednika višjega sodišča.
Novela tudi ureja možnost nagrade za povečan obsega dela v skladu s projektom Lukenda. Tako nov 75. b člen določa zagotavljanje ustreznih sredstev v proračunu Republike Slovenije za sodnike, ki sodelujejo pri kakšnem posebnem programu za povečanja učinkovitosti sodstva in odprave sodnih zaostankov. Sodnikom tako pripada plačilo za povečan obseg dela v obsegu in pod pogoji skladno z Zakonom o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS).
Uvaja se tudi 4. november kot dan slovenskega pravosodja. Na ta dan leta 1918 je bila namreč objavljena in je začela veljati uredba ministra za pravosodje Vladimirja Ravniharja o ureditvi in delovanju pravosodja, po kateri se sodbe razglašajo v imenu zakona, uradni jezik na sodiščih je slovenski. Ta uredba je določila tudi ustroj sodne oblasti na Slovenskem. To uredbo po mnenju ministrstva lahko štejemo kot prvi korak oziroma prvi pravni dokument na poti k samostojnosti pravosodnega sistema Slovenije. (74. b člen). (T.T.)
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
