Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
IUS-INFO > V središču > Zadnji članki
 

V središču

Zadnji članki

23.9.2016

Anonimna prijava kot primer nemoralnosti pravne norme

V Sloveniji se v zadnjem času zelo hitro povečuje število različnih anonimnih prijav, pobud, zahtev in drugih pisanj državnim organom. V teh vlogah prijavitelji največkrat obtožujejo nekatere ljudi nezakonitega ali nestrokovnega ravnanja. Omenjena pisanja, iz katerih ni razvidno ime pisca, segajo na številna področja družbenega življenja, od policijskega in davčnega do zdravstvenega, gradbenega in šolskega polja delovanja. > Več...

21.9.2016

Ko evropski objem postane pretesen: o 50. členu PEU v luči napovedi izstopa Velike Britanije iz EU

V preteklosti je bilo članstvo v Evropski uniji primerjano s tradicionalno poroko, ki jo pristopna država lahko sklene le z učinkom "ostala ti bom zvesta vse dni svojega življenja". Lizbonska pogodba je odpravila tovrstne predstave o naravi članstva z uvedbo pravne podlage za sporazumno ločitev držav članic od EU. > Več...

19.9.2016

Škoda pri neupravičenih stečajnih postopkih

Krepitev medsebojnega razumevanja med pravnimi in ekonomskimi strokovnjaki je zahteven proces, ki postaja v razvitih gospodarstvih čedalje pomembnejši. To še zlasti velja za področje insolvenčne zakonodaje in ocenjevanja škode, na katerem so ključne ocene bodočih ekonomskih razmer in presoja uspešnosti izvajanja preteklih poslovno-finančnih ukrepov. > Več...

16.9.2016

Predhodno vprašanje na Sodišču EU o veriženju pogodb

Na Sodišču EU so v zadevi C-16/15 (María Elena Pérez López proti Servicio Madrileño de Salud) odločali o veriženju pogodb za določen čas v zdravstvu. Maria Elena Pérez López je bila zaposlena kot medicinska sestra za določen čas, in sicer za opravljanje določenega začasnega, občasnega ali izrednega dela. Pogodbo so ji podaljšali sedemkrat, nato pa ji je delovno razmerje prenehalo. > Več...

14.9.2016

Ureditev javno-zasebnega partnerstva v Sloveniji

Naraščajoče potrebe poslovnega in družbenega okolja so gibalo razvoja. Za hitrejšo in učinkovitejšo izvedbo ciljev družbe mora država zagotoviti sodobno in zmogljivo infrastrukturo. Povečevanje aktivnosti zasebnega sektorja in povezovanje z javnim sektorjem na področju infrastrukture je v zadnjem desetletju svetovni trend. > Več...

12.9.2016

Dogovor o nadomestilu ob prenehanju stavbne pravice

Stavbna pravica je v slovenskem pravnem redu razmeroma nov pravni institut, saj ga je uvedel (šele) Stvarnopravni zakonik (SPZ), ki v delu od 256. do 265. člena ureja tako njegove stvarnopravne kot tudi temeljne obligacijskopravne vidike. > Več...

9.9.2016

Transparentnost zakonodajnega procesa - zakonodajna sled v teoriji in praksi

Zakonodajna sled naj bi zabeležila celotno dejavnost vseh udeležencev v procesu sprejemanja predpisov. Po mnenju Društva TI Slovenia proces priprave predpisov v Sloveniji ne poteka dovolj transparentno in tako posledično ni zagotovljena zakonodajna sled. > Več...

7.9.2016

Pripombe Državnega pravobranilstva na predlog Zakona o državnem odvetništvu

Državno pravobranilstvo podpira cilje krepitve zastopnika premoženjskih interesov države in javnega interesa, vendar meni, da so izhodišča, na podlagi katerih je Ministrstvo za pravosodje oblikovalo predlog Zakona o državnem odvetništvu, neustrezna. > Več...

5.9.2016

Kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti z vidika predvidenih sprememb kazenske zakonodaje

Razlog za pisanje tega prispevka so predvidene spremembe kazenske zakonodaje (predlog KZ-1E), ki se nanašajo na kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti po 240. členu Kazenskega zakonika (KZ-1). > Več...

2.9.2016

Bistvo kazenskega procesnega prava

O kazenskem procesnem pravu je napisano zelo veliko, morda celo preveč. Vendar je problem v tem, da nihče ne zna na enostaven, preprost in razumen način natančno pojasniti, kaj je sploh bistvo kazenskega procesnega prava. Vsak osumljen, obdolžen ali obsojen v kazenskem postopku pridobi o tem lastno, realno življenjsko izkušnjo ali preizkušnjo. Ravno pravniki, ki se poklicno ukvarjajo s kazenskim pravom ali s kazenskim procesnim pravom, pa praviloma te lastne, neposredne, realne izkušnje ali preizkušnje nimajo in je tudi - po naravi stvari - ne morejo imeti, saj je kazenskopravna obsodba lahko ovira za delo v pravosodju. Ali je to za pravnike prednost ali pa velik hendikep? > Več...

Arhiv

Zadnji članki

2016

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2015

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar